Blowfish-es

Leto 1986.

- V obtok pride Brain, prvi računalniški virus,
- v ozračju razpade Nasin raketoplan Challenger,
- prvič predvajajo The Oprah Winfrey Show,
- pri nas dobimo dojenčka, ki mi odvzema pozornost,
- zgodi se Černobil,
- rodita se Abbey Clancy in Lana Del Rey.

No in ti dve, zadnji dve me grizeta. Če sta rojeni leta 1986 pomeni, da sta stari 26 let. In obe se že filata z botoksom. Whatever.

Popolnoma razumem, da pride na stara leta trenutek, ko je človek nezadovoljen s svojim izgledom. Naravno je, da se začneš športati, ješ zdravo, hodiš na jogo,... Popolnoma podpiram tudi ženske, ki si kakšno napako popravijo na malo manj naraven način. Če imajo keš,...

Ampak, da se pri luštnem obrazu in pred štiridesetim rojstnim dnem botokiraš? Hmmm.

Dokazni fotki sta rahlo potencirani, ampak...

spodnja fotka kaže, da vbriz botoksa ni bil nujno potreben (če se lahko skoncentrirate na usta, ha ha)...

Jap, tale dečva desno je Lana Del Rey, ki ji je bilo takrat ime May Jailer, še pred tem pa Lizzie Grant. Potem ji duša ni dala miru in se je odločila, da bo rešila svet v stilu starega holivudskega glamurja in z botoksom.

Abbey poznamo iz oddaje Britain's next Top model, kjer se mi je zdela prikupno-seksi-zabavna mačkica, sedaj pa je žena nogometaša in botoksiranka. Kaj bo šele pri 40-tih?

V glavnem. Danes dobijo črno piko vse bejbe, ki se filajo z botoksom in podobnimi kemikalijami, preden ga dejansko potrebujejo. Na.

O

P.S.: Če v Google vtipkate Lana Del Rey lips, vam vrže ven precej fotk znanih obrazov s pofotošopanimi Laninimi ustnicami. Tudi Chuck jim ni ušel. :(

Awkward.

Oujea. Danes na MTV-ju začnejo predvajati novo sezono najstniške serije Awkward.

Zgodba govori o Jenni Hamilton, ki se večkrat znajde v nerodni situaciji, kar je v srednji šoli zoprno na potenco. Enkrat stakne mavec po celem telesu, drugič ji na šolskem dvorišču v naročje pade gola simpatija,... Zgodi pa se, da se kar naenkrat, kljub vsem neljubim dogodkom, za njeno naklonjenost potegujeta dva največja žrebca na šoli. Le katerega bo izbrala?

Zvezda serije je, po mojem mnenju, njena mama, ki je dokaj mlada (imela jo je kot srednješolka in seveda ji ne pozabi očitati, da je zato zapravila vso mladost) in jo stalno nagovarja k odštekanim zadevam. Predlaga ji povečanje prsi, pripravi ji pijansko zabavo (Jenna se je ne spomni, ker je bila preveč zadeta)... Vse skupaj se sliši rahlo nenormalno, ampak bejba je totalno simpatična.

Svetli točki serije sta tudi totalno odpuljena šolska svetovalka in Sadie, debelušna in zlobna vodja

                                                                           navijačic.

V glavnem, komaj čakam jutrišnji dolpoteg, serijo pa toplo priporočam.

You're welcome. ;)

Elevenstar Lace

Elevenstar Headwear je znamka, za katero stoji simpatično dekle po imenu Polona. Že dolgo so mi všeč njeni kvačkani trakovi in kape, lani pa sem za darilo dobila tudi ozek poletni trakić, s katerim sem šminkirala med športnimi aktivnostmi. :)

Novost, ki sem jo zasledila na spletu, pa je Elevenstar Lace. To so taki luštni čipkasti trakci, ki kar kličejo, da si jih nadenemo za na plažo, popoldansko kavo v mestu ali z njim šmekamo na glasbenem festivalu.

Jap, bi imela.





Trake, trakce in kape najdete na:

http://elevenstar.si ali https://www.facebook.com/elevenstar.headwear

Payphone

Poletje se je uradno začelo. Vroči dnevi ob hladni pijači, prijetno topli večeri, ko posedaš zunaj med kresničkami, vonj po soli, senu...všeč mi je. 

Zanimivo je, da se vsako poletje pojavi pesem, ob kateri takoj zavoham morje, kremo za sončenje in tisto. Ne vem, kaj tisto je, ampak je en čaroben občutek ob misli na poletje. 

Mislim, da bo moje letošnje poletje zaznamovala pesem Payphone, ki jo izvajajo Maroon 5. Sicer še puščam odprte možnosti, če se pojavi kakšna nova, ampak ta se nedvomno vedno pojavi nekje v ozadju, kot kak scenski efekt. :) Nazadnje so mi Maroon 5 polepšali poletje leta 2004, s pesmijo This Love.

Lani mi je poletje lepšala tale Rihannina pesem, na katero imam lepe spomine in me je grela celo dolgo zimo. :)

Pa še fotka razgaljenega Adama Levina. Meni se sicer ne zdi nič posebnega, poznam pa par deklet, ki bodo ob njej padle dol. :)

Retro Camera

It seems I have a problem. Popolnoma vsako novost, ki vzklije na plano, nekaj časa šimfam, iščem njene slabosti..., ko pa jo spoznam in preskusim, pa postanem frik. 

Tako je bilo s to in njej podobnimi aplikacijami. Kar naenkrat so vsi postali obsedeni z Instagramom. Na socialnih omrežjih, blogih,... prav razsaja Instagramitis. Navadne fotke že težko najdeš. Whatever.

No, sem si rekla, pa poskusi tudi ti. In glej ga zlomka, moj stari Androidić je preslab, da bi ga podpiral. Nekaj časa sem še safrala, nato pa si naložila Retro Camero. Seveda sem postala obsedena. Fotke so super. Še celo na tistih brez make-upa, sem spodobna. Pa ne se hecat. Jasno, da je aplikacija vsem všeč. 

Retro camero je mogoče naložiti tudi na starejše pametne telefone, baje je njena nalagancija porasla, ko je FB kupil Instagramovo kamer'co in se ljudstvo zaradi nekih etičnih razlogov seli drugam (zlorabe podatkov, pa to). 

Aplikacijo sestavlja šest različnih kamer, ki imajo tudi gumbek črno belo/barvno. Ob pritisku na sprožilec zaslišiš retro zvok, tako da ljudstvo na 100m sliši, da fotkaš. But I like it. Je brezplačna, preprosta in oblikovno simpatična. 

Spodaj so tri fotke svežega paradižnika (iz Mercatorja:), posnete s tremi tipi retro kameric. Izgleda juicy, a? :)

Bunheads

Vsi ljubitelji serije Gilmore Girls (Midve z mamo), pozor! Na ameriškem ABC-ju so začeli predvajati novo serijo Bunheads, ki nevarno spominja na dogajanja v Stars Hollow-u. Michelle je izšolana plesalka, ki je na žalost pristala kot zabavljačica v Las Vegasu. Ima rahlo nadležnega snubca, ki je noro zaljubljen vanjo in ko se ga neke noči preveč napijeta, se poročita v drive-in kapelici. Naslednje jutro se prekrokana Michelle zbudi v dolgočasnem mestecu, v hiši, ki si jo njej mož deli z bohemsko materjo. Na poročni "zabavi" se tašča in svakinja sporečeta in ko ju ženin nestrpno išče po mestu, umre v prometni nesreči.

Tu se zgodba o "figoglavkah" šele prične. Po vse prej kot navadni pogrebni slovesnosti, se pojavi ženinov prijatelj (odvetnik - kajpada čeden), ki pove, da vse njegovo imetje dobi Michelle. Tudi plesni studio, ki ga ima gospa tašča za hišo.

S tem se konča drugi del serije, naslednji sledi že jutri.

Serija Bunheads me je že v začetku prepričala, saj je topla, komična, pozitivna in sarkastična. V glavni vlogi nastopa simpatična Sutton Foster. Njeno taščo igra Kelly Bishop, ki jo poznamo kot Rory-jino babico v seriji Gilmore Girls. Poleg njiju nastopa še štiri popolnoma različne si najstniške balerine, ki so navdušene, da se v mestu od Michellinega prihoda vsaj nekaj dogaja. Normalno, če pa še kino dvorane nimajo. Producentka serije je Amy Sherman Palladino - tako kot pri seriji GG, tudi izbor glasbe spominja nanjo.

Trailer:

Hulahoop

Hulahoop je svež in mlad slovenski band, ki je včeraj kot predskupina nastopil na nekem študentskem žuru. Totalno so me presenetili. Začeli  so s tujimi priredbami, ki so bile izvedene nadvse profesionalno. So uglašeni, imajo neko pozitivno energijo, pevka pa ubijalski glas. Nato so zaigrali nekaj avtorskih komadov, ki so super. Njihov stil me spominja na Gossipe, je tak trendi, elektro in kar vidim jih na odru Kina Šiška ali kakega urbanega poletnega festivala. Sem bila rahlo razočarana, ko so zapustili oder in ga prepustili zvezdi večera.

V glavnem, so en simpatičen band in držim pesti, da jim uspe - vsaj na slovenski sceni.

Še spot za pesem Sorry Baby

WI-FI

Do danes se mi je zdela največja bedarija kar sem jih slišala v zadnjem času to, da bo imelo nekaj avtobusov ljubljanskega LPP-ja odslej odprto brezžično omrežje. V času recesije. Halo? Vem, da imajo v tujini vlaki in podzemne že podobno foro, ampak zdi se mi, da bi moralo biti v naši situaciji prej na vrsti še kaj bolj nujnega.

V glavnem. Že dolgo veselo kokodakam o tej novotaristični bedariji, ko naenkrat sedim v busu, kjer piše Wi-Fi in ugotovim, da je stvar super. Vožnja je minila kot bi mignil, prebrala sem maile, na nekaj le teh odgovorila, opravila nekaj službenih stvari in že bila na končni postaji. Hotela sem napisati še blogić, pa me je telefon opozoril na to, da je kljub svoji pameti že zastarel. Smrk - Smrk.

V glavnem, kljub nepotrebnosti, je Wi-fi na busih zakon.

The Little Paris Kitchen

Rachel Khoo je mlada Britanka, ki živi v Franciji. Po zaključenem študiju designa se je vpisala še na slovito francosko šolo Le Cordon Bleu. Napisala je tri kuharske knjige, dve v francoščini.
Njena posebnost je, da v svojem majhnem pariškem stanovanju pripravlja večerje (po naročilu) za dve osebi. Pred časom so na BBC-ju začeli predvajati oddajo The Little Paris Kitchen, kjer pripravlja francosko hrano na preprost način.

Všeč mi je kako hitra in preprosta je priprava njenih jedi, dejstvo, da ima več kot polovico posode kupljene v Ikei in njen stil. Vedno je v oblekici ali krilu, pogosto znamke H&M. Usta ima vedno namazano v živo rdečem odtenku, pričesko pa, kot bi ušla s filma "Moje pesmi moje sanje". Sem si jo želela prekopirati, pa sem prej obupala. (Išče se priložnostni frizer/ka).

Če niste piratski tip človeka, si lahko njeno kuharsko serijo pogledate na Youtubeu. Na spodnjem linku najdete prvi del:
http://www.youtube.com/watch?v=BuQ5TzyLzMk

Pomlad/Poletje 2013

Ko sem začela ustvarjati tale blogić sem se zaklela, da bom objavljala samo povprečnemu ljudstvu dostopno modo, ampak danes se bom pač pregrešila. Modni oblikovalci so objavili fotke svojih cunjic za pomlad in poletje 2013. Seveda to ni couture, ampak nosljiva moda, ki pa je za večino še vedno predraga. Med tem kar sem uspela pregledati, še nisem videla ničesar pretresljivega. Smernice so podobne letošnjim: Neonske barve, živalski vzorci, cvetlice,... Večina manekenk na fotkah je za moje oko preveč obešalniških, zato dopuščam možnost, da mi bodo na drugačnih modelih bolj všeč (Sicer popolnoma podpiram suhe manekenke, ni pa mi všeč smrtna bledica in nem izraz v očeh. A jih Tyra ni naučila naj se smejejo z očmi? :)

Tole je nekaj kosov, ki bi jih z veseljem nosila. Na prvi sliki je večni Valentino. Všeč mi je barva, material in odprt hrbet. Ne vem kaj je s temi čevlji, ki jih dela že drugo sezono. Zdijo se mi malo starinski, pa še noge naredijo krajše kot so. No, morda pa potrebujem čas, da se jih navadim.

Na drugi fotki je obleka Monique Lhuillier. Všeč mi je ramenski del in dejstvo, da ima model bolj bele noge kot jaz. :) Čevlji mi ne pašejo zraven.

Na tretji fotki je Helmut Lang. Všeč mi je njegov minimalizem. Takoj bi imela jakno s fotke. Mislim, da bi jo lahko super kombinirala z obstoječo vsebino v omari in bi bila dobra investicija. Bom prav preverila ceno.

Najbolj všeč mi je obleka na zadnji fotki. Je Zac Posen. Všeč mi je kako obleka poudari obline na pravih mestih. Taka ženstvena je. Še modelka je kul.

The Glee Project

Pred kratkim se je začela nova, 2. sezona resničnostne serije The Glee Project. Je nekakšna avdicija, kjer izmed več tisoč prijavljenih talentov, poiščejo najprej 30, nato pa 14 tistih, ki vsak teden tekmujejo za vlogo v popularni seriji Glee. Lanska sezona je prinesla dva zmagovalca, ki sedaj igrata Rorya - Irskega dijaka na izmenjavi in Joeja - strogokrščanskovzgojenegadreadloacks tipa.
Srednja šola traja samo štiri leta in generacije se morajo zamenjati. V seriji iščejo mlade, ki lahko glavnega pisca serije Glee, Ryana Murphya (Nip&Tuck) navdahnejo, da zanje napiše vlogo.

Vsak izmed zadnje štirinajsterice ima svojo zgodbo. Nekateri so imeli težko otroštvo, so bili šikanirani zaradi rase ali izgleda, so invalidi, slepi, gluhi (aja, to ne), nekdo je ravno zamenjal spol,... Zdi se mi, da s tem na trenutke pretiravajo. Spominjajo me na slovenske talent šove, ki vsak vikend navdušujejo s srce parajočimi zgodbami. No, The Glee Project ima za razliko od njih, vsaj prave talente, ki vedno znova presenečajo. Me prav zanima kdo bo zmagal letos.

Aja, vežba jih Gleejevska ekipa, v pomoč so jim tudi sami igralci.

Tole je prvi letošnjo videospot, do danes so bili predvajani trije deli sezone.

P.S.: Voditelj je zelo simpatičen, a je zaradi pobeljenih zob, pobarvane pričeske in prepogostih tretmajev z diamantnim pilingom, njegov izgled spooky shit grozljiv.

Life Swap

Life Swap je delo britanske avtorice Jane Green, ki živi v ZDA. Prav njeno poznavanje obeh kultur in življenja na obeh celinah, naredi knjigo zanimivo. 

Vicky je samska Londončanka z uspešno kariero pri modni reviji. Živi zelo glamurozno življenje polno zabav, lepih oblačil in spoznavanja novih ljudi. Kljub temu je že nekaj časa v obdobju, ko si želi mirno zakonsko življenje nekje na deželi.

Amber je poročena mama po poklicu, ki živi v veliki vili v ameriškem Connecticutu. Živi lagodno življenje, njena edina skrb pa je delo pri Ženski ligi, dobrodelni organizaciji žensk iz soseske. Toda tudi ona si želi spremembe, zato se odzove na oglas v britanski reviji Poise, kjer organizirajo izmenjavo življenja z njihovo glamurozno urednico.

Amber je nepričakovano izbrana in izmenjava se lahko začne. Je uspela? Je Vicky znala ukrotiti otroke in voditi gospodinjstvo. Pa Amberin seksi mož? 

Nič ne povem. Povem le, da je knjiga prijetno in sproščujoče branje.

Lakovje

Drago ljudstvo,

pravkar ste priče eni izmed najbolj poglobljenih raziskav na področju kozmetike.

Vzorec: 1 oseba
Časovno obdobje: 3 meseci
Stranski učinki: Prazna denarnica :)

V zadnjem obdobju me je prijela strastna želja po lakiranju nohtov. Ker sem zelo komot človek, mi vsak lak ni pogodu. Nekateri se dolgo sušijo, druge je potrebno nanašati dvakrat (ni šans), da o tem, da kombinacije z raznimi podlaki in nadlaki odpadejo. Zame je idealen lak tak, da ga enkrat namažeš, čez minuto pa je suh tako da ne izgledaš kot obtolčen kot zrel jonagold, ki pade z drevesa.

Torej. Začnimo na dnu.

Najslabši je bil lak, ki je bil najdražji. Na žalost se ne spomnim kateri je bil, ker je obtičal v sestrinih krempljih, so pa bile na njem zapisane cele litanije o njegovi odličnosti. Pa, ja.

Sledi mu Maybelline Colorama. Me prav briga, če se barva luštno imenuje Candy Apple. Še vedno je za en drek.

Še vedno na istem nivoju je Bourjois Anti-choc, No chips, 10 days, 2x stronger nails, +3 days, Touch-up brush for extra hold. Jap, vse to je napisano na tisti mali steklenički. Pa ne me zafrkavat. Namesto, da si izmišljujejo take bedarije, naj raje naredijo lak, ki se ne bo odluščil čez 8 ur.

Malo boljši so se mi zdeli Opi laki. Sestra jih je nakupila celo paleto in seveda so moji zlobni kremplji vse preskusili. Barve so super, obstojnost pa tam do dva dni. Glede na ceno, občutno premalo.

Eni izmed boljših, so lakci Essence. Zdržijo do pet dni, imajo ogromno paleto barv, ki se s trendi vedno znova in znova nadgrajuje. Pa še desetkrat cenejši so kot Opi. Hallo?!!

No.1 lak je lak po imenu Nail Polish, izdeluje pa ga H&M. Jap, tisti H&M. Zadnjič sem čisto za foro kupila dva lakca, ki sta se izkazala za fenomenalna. Barve so trendi, zdržijo pa neverjetno dolgo. Celo tako dolgo, da se jih prej naveličaš. Cena dveh lakov je 2,95€, kar je res ugodno. Upam samo, da vanje ne mešajo kakšnih čudnih sestavin (kemijske sestave moja raziskava ne zajema), ki jih vsebujejo npr. avtolaki. He he.

Torej. Na koncu lahko rečem, da cena očitno ni merilo za kvaliteto, pa tudi znamka ne.

I <3 H&M

The Proclaimers

Proclaimersa najbolje poznam po pesmi 500 miles, oz. I'm gonna be. Všeč mi je zblojen spot za to pesem, njun izgled in škotski naglas. Ko sem se malo poglobila v besedilo sem ugotovila, da je to v bistvu ena izmed najlepših ljubezenskih pesmi. Ne bi se pritoževala, če bi mi kak fajni šocl napisal kaj podobnega.

Spinning around in the air je njuna sveža zadeva, ki je izšla letošnjega maja. Všeč mi je folk pridih pesmi in seveda besedilo. 

Oh, te kalorije

Ker sem se po pre-dolgi zimi odločila shujšati in spraviti v formo, bolj pazim kaj jem. Najprej pogledam nalepko z navedenimi kalorijami, ki jih bom konzumirala. Zapisane kalorije primerjam z rezultatom povprečne vadbe na Sportstrackerju in nemalokrat se zgodi, da izdelek vrnem na polico. Predstavljam si koliko km moram preteči za tistih 500kCal v eni čokoladi in že me vse mine.

Jasno, so mene in meni podobne dietnike podjetja naštudirala in na svoje izdelke začela lepiti (vsaj zame) zavajajoče etikete. 

Primer. Na jumbo plaktih nas k nakupu vabi Kelly's gigantski flips. Je odličnega okusa in dokaj gigantski. Na sprednji nalepki piše, da vsebuje 164kCal. Ja super, si rečem. To je manj kot tretjina Milke. Ko doma pogledam natančneje ugotovim, da 164 kCal velja za eno porcijo, 30g. Vrečka vsebuje 150g, kar pomeni, da zaužijemo 820kCal. OMG. To je pol dneva kolesarjenja.

Seveda, si boste rekli:"Stara fora, nov norec". Ali pa:"Pojej porcijo, ne pa cele vrečke". Grrrr, nočem biti norec, zato takih izdelkov, ki zavajajo ne kupim več.

Pika. Basta. Amen.

100pik 2.0.

Pravijo, da je napredek zakon življenja, zato se tudi moj blogić razvija. Po novem me najdete na Twitterju:  http://twitter.com/#!/100pik. Sledilcev imam zaenkrat zelo malo, po pravici rečeno le dva "spama", ki ju pustim pri miru, ker številka 0 izgleda dokaj klavrno. :)

Napredek je tudi nov widget na desni strani bloga, kjer se osvežujejo najljubši mi blogi. Jih polajkam (ne všečkam, ker je ta beseda za sklozl*t - bi rekla bruhat, pa je premilo). 

Na dnu je nov seznam tagov.

That's all folks. ;)

Said I Would

Pesem Said I Would izvaja francoski indie band z imenom, One Two. Pesem je luštna ljubezenska pripovedka, ki kar kliče po tem, da se na lenobno nedeljsko popoldne zavijemo v mehko odejo in razmišljamo o tem in onem. 

Sendvič

No, tale post pa ne bo gurmanski, temveč črno-pični. Nedavno sem si v Leclercu privoščila sendvič s pečenim pršutom. Bil je odličen. 

Na njem me je zmotila etiketa na kateri je pisalo "Sendvič z pečenim pršutom". Pa se ni zgodilo prvič, da sem prav v njihovi trgovini naletela na kaj takega.

Sama sem še daleč od jezikovne perle, sem pa mnenja, da bi veliki trgovci lahko poskrbeli vsaj za pravilnost napisov na svojih izdelkih, saj s tem kažejo odnos do kupcev.

Jim bom pomagala. Če ne veste kam postaviti predlog s, si v glavi zavrtite stavek: 

TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA. 

Torej. Današnja črna pika gre Leclercovim predlogom.

 O

Canelooooni

Danes na blog dodajam novo piko, rubriko (heh, rima se). Kdaj pa kdaj bom rekla kakšno kulinarično. Sicer nisem Nigella 2.0., sem pa gurmanka, ki kdaj pa kdaj, kaj skuha. Večina jedi, ki jih pripravim je italijanskih, saj so mi najljubše in jih je najlaže pripraviti. :)

Včeraj sem imela projekt: Kaneloni. V Italiji sem kupila prave kanelone (ne tiste, ki jih naredimo iz palačink). Delala se po tem receptu, rezultat pa je bil odličen. Sicer nisem ljubiteljica mletega mesa in bi si raje naredila zelenjavne, a je gora paradižnika in sira ustvarila odlično kosilo. 

Kmalu ponovim. 

Hairology

Vedno, ko gledam slike moje najljubše plemkinje Kate, mi v oči padejo njeni bujni lasje. Ne razumem, kako je kaj takega možno. Ko si posušim lase, mi v Kateinem stanju zdržijo natanko 3 minute in pol, nato gravitacija naredi svoje. Mela bi jih. Take lase kot Kate.

V junijski Oni Plus je objavljen intervju z Urško Bačovnik, ki ima Kateine lase. Očitno je to nov modni trend. Všeč mi je. Predvsem zdrav in naraven izgled. Mislim, da bi obe lahko dobro zaslužili s kampanijo za šampon. :) 

Začenjajo seeeee

Wohooooo, začenjajo se poletni deli mojih priljubljenih serij. In to danes. Kaj bom delala ju3? Loadalaaaa. 

Po nepričakovanem zaključku, se nadaljuje serija Pretty Little Liars, kjer A po novem ni zgolj ena oseba, temveč več. No, morda je A vodja klana? Vse bomo izvedeli....

Začne se tudi drugi del serije z naslovom Jane by Design, ki je rahlo fantazijska zgodba o srednješolki, ki stopi v svet visoke mode. Pravljice za velike otroke? 

Jasno. And I like It.

Evforija?

Včeraj sem na radiu Salomon slišala super mix Loreenine pesmi Euphoria, ki se mi je zdel še boljši kot originalna pesem. Zmagovalna pesem letošnjega Eurosonga mi je sicer všeč, a mi je šel njen nastop rahlo na živce, zato se mi ni preveč globoko vtisnila v srce. Ne razumem, kaj je bilo z njeno koreografijo. Neka plesna capoeira, prepletena z dolgimi (sicer čudovitimi) lasmi. Zdi se mi kot Lady Gaga, ki poje navaden štanc, s svojim izgledom in izjavami pa skuša rešiti svet. Whatewa.

No, zmiksana pesem mi je boljša kot original, na Youtube-u jih najdemo ogromno, tale je le eden izmed njih.

Klik-klik.

Maščevanje hudičevke

Teden pričenjam z veselo novico (vsaj zame). Ne, nisem noseča. 

Pisateljica Lauren Weisberger je naznanila, da se je lotila pisanja drugega dela (po novem) sage o Hudičevki v pragi. Yessss. Priznam, da sem totalno navdušena, saj sem si film o Andy in Mirandi pogledala že cca. 20x in ga znam na pamet. Moj najljubši karakter je Emily, ki jo igra Emily Blunt. Najboljši citat pa tisti, ko ji Andy reče, da je zelo suha, Emily pa odgovori: 

Really? It's for Paris, I'm on this new diet. Well, I don't eat anything and when I feel like I'm about to faint I eat a cube of cheese. I'm just one stomach flu away from my goal weight. 

Prebrala sem tudi knjigo, ki se od filma precej razlikuje, ni pa slaba. Je luštno branje, zato se veselim drugega dela z naslovom The Devil Wears Prada: The Devil Returns. 

The Carrie Diaries (knjiga)

Knjiga The Carrie Diaries je sicer izšla že leta 2010, a je zaradi istoimenske serije, ki se začne predvajati jeseni, zopet zanimiva. Avtorica je Candance Bushnell, ki je napisala tudi knjigo 

Sex and the City.

Zgodba govori o mladi Carrie Bradshaw, o Carrie, ki hodi v srednjo šolo, se sooča z najstniškimi težavami in prvo ljubeznijo. Kljub življenju v zakotnem mestecu, se pri srednješolki Carrie že kažejo prvi znaki bodoče "fashioniste".

Knjiga se konča s trenutkom, ko Carrie prispe v New York in se ji na telefon oglasi neka Samantha (ja, tista Samantha. :) Nadaljevanje zgodbe nosi naslov Summer and the City in me že leto dni čaka na knjižni polici.

Knjigo The Carrie Diaries najdete tudi v slovenskem jeziku, pod naslovom

Dnevniki Carrie Bradshaw.