Včeraj sem se kar sama odpravila na sprehod v gozd. Razlog? Govori se, da se tam že najdejo jesenske dobrote. Ampak ne gobe. Jih ne maram preveč. Poleg tega mi ni všeč, da jih ljudje v vikendu naberejo tudi po 300.
Šla sem po kostanj. In res je bil tam. Velik, rjav in sladek. Jupiiiii. Nabrala sem ga majhno vrečko za večerno kuhanje, naslednjič pa sledi pečen. In to v dobri družbi.
Hm, hm. Pa še 2 nasveta za nabiranje kostanja:
1. Ne diraj z roko v ježico. Razpreš jo lahko z nogo.
2. Ne obuj platnenih najkic, ampak čevlje, skozi katere te ježica ne pikne.
Jap, vem da to ve že vsak petletnik, ampak tale pisoči osel, gre očitno večkrat na led.
Ni komentarjev:
Objavite komentar