Nikoli ne bom pozabila dne, ko sem prejela prvo torbico. To je bila vijolična športna torba za čez ramo, ki je bila v poplavi "ta trdih" šolskih torb pravi modni presežek. Kljub temu, da je bila namenjena interesnim dejavnostim, sem jo skrivaj vlačila k pouku. Bila je zelo praktična. Nekega dne sem vanjo celo shranila jogurt, ki mi je ostal od malice.
Jogurt je v torbi ostal kar nekaj časa, torbo pa sem vseeno premetavala, kot za stavo. Ko sem po parih dneh ugotovila, da imam razlitega po celi torbi, je nastal problem. Ker si za dogodek nisem upala povedati, sem torbo zvila in jo skrila pod posteljo. Po mesecu dni neprijetnega vonja, je mama le našla izvir. Torba je jasno romala v smeti. :(
Kljub rani izkušnji z jogurtom me torbična tortura ni minila.
Kot čokoholik sem imela v torbici vedno kos čokolade. Tja do maja, je to popolnoma vredu. S prvo pravo vročino, pa se agregatno stanje čokoladne jasno spremeni. Kot da tega ne bi vedela, sem vsako leto zamazala vsaj eno torbico, posledično z njo pa tudi denarnico, dokumente, indeks, knjige iz knjižnice ipd.
Ker sem odrasla in ker letos ne jem čokolade, s torbično torturo nimam več težav?
Naaaaa.
Zgodba včerajšnjega dne: Kupila sem si olje za sončenje. Ker imam veliko torbico, nisem vzela vrečke, ampak sem olje vrgla kar vanjo. Prenašala sem ga tri dni. Ko pa sem se včeraj prijela avtomobilske ključe, so bili le-ti sumljivo mokri. Odprla sem torbico in začela pregledovati artikle.
Na vrhu je čepela denarnica, od katere se je cedilo olje za sončenje. Našla sem tudi zalit USB ključ (16GB), knjigo, potni list in nenazadnje mobilni telefon. Preljubi HTC je zalit z oljem, 75% ekrana (na notranji strani, da ne bo pomote) pa zakriva naftni madež.
Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!
Čisto na dnu je ležala odprta steklenička olja za sončenje in se mi smejala v fris. Grrrrrrr. Nikoli več!
Ali pač?
Ni komentarjev:
Objavite komentar