Bilo je prav tako jutro kot današnje. Le, da je bila bolečina v glavi ostrejša. Več kot desetletje nazaj smo se fazanke odločile imeti novoletni afterpary. Na četrtek smo prespale pri sošolki, ki je imela bolj razumevajoče starše, svojim pa smo dale misliti, da delamo seminarsko nalogo.
Zjutraj smo se zbudile v zadnjem trenutku, navlekle nase oblačila prejšnjega večera in se odpravile v šolo. Prva ura je bila masaker za možgane, zato smo za tisti dan zaključile s poukom. Ko smo se iz 3. nadstropja sprehodile do pritličja, so bile dijaške oči uprte v nas, še posebej vame. "Očitno nam na čelu piše, da smo res kul," sem si rekla.
Po mestu smo se sprehodile do priljubljenega kafiča. Pred vstopom pa me je ustavila neka gospa in kazala na stvar za mano. Ko sem dobro pogledala sem ugotovila, da se že vse jutro za menoj vlečejo rjave hlačne nogavice, ki sem jih od prejšnjega večera pustila v kavbojkah, le da se je na njih nabralo še nekaj listja in drugih smeti.
Osramočena nad neprijetnim spoznanjem sem jih hitro povlekla s hlač, jih odvrgla v najbližji koš in stekla na zasluženo kavo z mlekom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar