18 februar, 2014

Mesto brez nogavic


Ko sem bila smrkljica, sem počitniške dneve preživljala viseč pri teti, listajoč zbirko njenih revij Lady. Očitno se mi je srkanje tistih novic zajedlo v mozeg, saj še vedno obožujem vse, kar je povezano z angleško monarhijo. 


Prav to je eden izmed dejavnikov, ki me vleče v mesto ob Temzi. Zadnjič sem ga obiskala za novo leto. Ker sem človek, ki počasi analizira svoja doživetja, blog pišem z rahlo zamudo.


Stanovala sem v luštnem hotelčku, ki je le 10 minut stran od ulice Oxford. Cena je bila kljub praznikom ugodna, saj sem zadevo plačala že avgusta. :D Nastanitev še zdaleč ni luksuzna, ima pa svoj čar. Tipična Londonska arhitektura z ozkimi hodniki, kraljevskimi tapetami in lestenci, čista posteljnina in pravi angleški zajtrk, so vse kar potrebujem.


Praznični London je res treba doživeti. Na vsakem koraku so lučke, lučke in lučke. Vse v beli/rumeni barvi, obešene z okusom. Pika na i so absurdno dodelane izložbe trgovin na ulicah Oxford in Regent.


Kljub temu, da splošno mnenje govori o dragi hrani lahko rečem, da se z nekaj iznajdljivosti, za solidno ceno najde super obrok. Sama se tja v nasprotnem primeru sploh ne bi vračala. :) 


Z družbo smo navadno jedli v pubih, kjer poleg obroka dobiš še pivo ali cider. Pa prijetno domače ozračje.


Silvestrovo smo se odločili preživeti na ulici, zato smo si večerjo nakupili v Marks&Spencerju ter jo servirali v hotelski sobi. Pri izbiri nismo škrtarili.


Pršut, losos z zlatimi lističi, kolekcija sirov, svež kruh in "prešvercan" šampanjec (Gornja Radgona rules) so bili prava popotnica za odhod na ulice.


Takole je izpadel ognjemet. 


Kljub zimi, je bilo vreme pohajkovanju naklonjeno. Ni lepšega, kot sveže opran London.





Tudi kultivirala sem se. V Londonu je ponudba brezplačnih kulturnih ustanov tako bogata, da jo je sramotno spregledati. V spomin se mi je najbolj vtisnila smrečica Victoria&Albert Museum-a, delo umetnikov Colina in Helene David, z imenom Tree of Love.


Pri pohajkovanju me fascinirajo štiri stvari, ki jih London zagotovo nudi. Dobro hrano sem že omenila. Druga je moda. V Victoria&Albert muzeju sem si ogledala razstavo, ki je ogrela moje potrošniško srce. 


Denarnico je ogrel obisk Primarka, New Looka, River Islanda, Gapa, Reissa in drugih, moji denarnici primernih trgovin, kjer je bila bera tako polna, da so kovčki pokali po šivih. Stalno prebivališče v Sloveniji je dobil tudi spodnji Primarkov plašček.


Oči sem pasla tudi v čudovito opremljeni trgovini Victoria's Secret na ulici Bond.


Tretja in zame prevladujoča dejavnost na poti, je opazovanje ljudi. Usesti se na klop in spremljati mimoidoče, je res neprecenljivo. V Londonu me vedno spravijo v smeh dekleta, ki stopinjam pod ničlo kljubujejo v mini krilih, brez nogavic, z odprtimi salonarji. Brrrrr. Jaz pa zmrzujem v bundi. Na spodnji sliki je trdoživa nevesta, ki se je veselo nastavljala napadu, s fotoaparati oborožene množice turistov.


Na vsaki poti je nujna dobra kava. Sploh v povezavi z opazovanjem klientele kavarn. Starbucks se jasno težko primerja s pravim italijanskim espressom, ga pa z veseljem srkam, z vsemi dodatki vred. Zadnjega sem z razbolelimi nogami spila na letališču.


Novoletni London je super izbira, če ga rezerviraš pravočasno in te ne moti mnoooožica turistov. Mene ni, zato sem uživala v vsaki minuti sprehajanja po okrašenih ulicah. Dodaten plus tega časa pa so seveda nore, zimske razprodaje, ki se začnejo že 26.12. 



Ni komentarjev:

Objavite komentar