Uvid tedna

If I lay here

O.K., O.K., saj vem, da še niti približno ni božič, ampak ne morem si pomagat. 

Lani sem si decembra spalnico okrasila z verigo majcenih lučk. Zadeva je bila neverjetno romantična. Če ne bi imela racionalnega fanta, okrasja sploh ne bi snemala, je pa res, da sedaj komaj čakam, da izvlečem škatlo in ponovno začnem z okraševanjem.

V ameriških filmih pogosto vidimo študentske postelje, okrašene z romantičnimi lučkami. Glede na FB fotke ugotavljam, da se trend že dolgo pojavlja tudi pri nas. 

Danes lepim nekaj idejnih fotk. Nekatere so lepe, ...

... druge romantične, ...

... tretje pa že malo strašljive.

Nekatere kar kličejo: Požaaaar.

Kakorkoli že, jaz si bom romantično vzdušje pričarala že ta vikend.

Potonke

Ročna dela v zadnjem času niso na mojem meniju. Zlasti odkar Ebayevi Kitajčki dostavljajo v tako kratkem času. Čeprav z njimi živim v simbiozi, zadnjič niso navdušili. Ko sem naročala dekoracijo za rojstno-dnevno zabavo niso pripeljali črnih balonov, temveč vijolične. Meh-meh. 

Hitro sem naročila nove, tokrat niso zgrešili. Rdeča je bila rdeča. Ker so samo baloni dokaj slab aranžma, sem ustvarila tudi velike rdeče papirne rože. Meni se zdijo kot potonke. Recept zanje je preprost. 

Potrebuješ:

- Večplastne papirnate prtičke,

vrvico,

škarje.

Pričke razpreš in zložiš v harmoniko. V sredini jih zavežeš, robove polkrožno odrežeš. Začneš z razplastevanjem (če je to beseda) in poskrbiš, da so ob tem čim manj zmečkani. Če hočeš rože s slike, za eno potrebuješ združitev 3 prtičkovskih harmonik.

Emma pove bolje:

  

Veseli november

Ma' Friends

Za mano je eden izmed tistih vikendov, ki bi ga zavoljo počitka, morali raztegniti še za kaka dva dni. Ja, stara leta terjajo svoj davek in žurati pri dvajsetih ni enako kot pri tridesetih. Nasprotno. Zdaj je še bolj noro. Predvsem pa je nora družba, ki še dan Rudolfa Maistra spremeni v Studio 54.   

Hvala vam. Itak ste zvezde. :D

Toška

Imajo jo same kul punce.

Alexa, ...

Cara, ...

Rita, ...

Emma, ...

in Zooey.

Privoščila bi si jo tudi sama, pa je cena čisto neprimerna moji denarnici. A glej ga zlomka. Za rojstni dan prejmem darilo z Londona. V bombažni vrečki se je skrivala srbno zavita in po usnju dišečna torbica The Cambridge Satchel Company. Umrla sem.

Ko bom naslednjič v Londonu mi ne uide še gravura inicialk. Cena je 7€ na črko in ker imam samo dve, to zaenkrat še zmorem. :D

Hvala Siss. :D

Omara

Paris, Paris

Pride dan, ko ti nekdo pove, da greš v Pariz. In nato skačeš do stropa in cel dan ne veš, kje se te drži glava.

Pride dan odhoda in upaš, da pretekle zgodbe, ki si si jih zgradil o mestu, niso le lep spomin.

Prideš tja in ugotoviš, da je zgodba resnična. Vse je večje, svetlejše in bolj romantično kot doma. Še temni oblaki izpadejo kot del zgodbe.

Včeraj sem se polna vtisov vrnila iz mesta luči. Stanovala sem v hotelu Best Western blizu Montparnassa. Lokacija je super. Čez cesto je postaja metroja, 200m stran RER vlak. Soseska je polna kavarnic, pekarnic in restavracij, tako da nikoli ni dolgčas. Sobe so čiste in lepe, le malo majhne. Pika na i so hotelska mila in šampončki znamke L'occitane. :D

Redni jutranji obred sta bila Café au lait in croissant, vsakič v drugi kavarnici.

Macronsom se nisem izogibala. Najboljši so bili mali, vanilijevi.

Kosila so bila tipična francoska. Če dovolj dolgo iščeš, najdeš prav ugodne in okusne menuje. Največ možnosti za tak obrok imaš v Latinski četrti ali v okolici Montmartra. V najslabšem primeru ti ostanejo pekarne, ki s sveže pečenimi dobrotami kar kličejo k obisku.

Tudi tokrat sem večino poti prehodila, pri najdaljših razdaljah mi je pomagal metro. Najcenejša varianta je nakup 10 vozovnic, ki stanejo dobrih 13€.

Tokrat sem si prvič ogledala science center La Villette in ugotovila, da je nekaj ur zanj čisto premalo. Še se bom vrnila.

Ušla mi nista niti Pompidou in dobri stari Louvre.

Slednjega sem obiskala tretjič, pa imam občutek, da nisem videla niti polovice.

Možno, da je problem v tem, ker skoraj vedno hodim po isti poti. Začnem pri francoskih slikarjih, ...

... skočim do egiptovskih mumij, ...

in končam pri Napoleonovih doma, kjer še dodatno razvijam nezdravo obsesijo z malim diktatorjem.

Tokrat sem ujela novo občasno razstavo "From Louie XIV to Louie XVI", na kateri so razstavljeni tudi osebni predmeti zloglasne Marie Antoniette. Stekla vitrin sem zarosila.

  

Nakupi so bili dokaj omejeni, ker zanje nisem imela časa.

Obiskala sem Primark, ki je po novem v Parizu ter se sprehodila po Elizejskih poljanah, ki že gostijo adventni sejem. Odtod sem kaj hitro ušla, ker vonj po klobasicah in kuhanem vinu v mojih možganih ni prav hudo Pariški.

Raje sem se izgubila v neskončnih kilometrih Pariških bulvarjev, uličic in osupljivih pogledov.

30-ta

Danes uradno stopam v srednja leta. In kakšni so občutki?

Zasuli so me mozolji. Imela sem zadnjo konzultacijo pred namestitvijo zobnega aparata. Dobila sem najhudejšo Batman kapo. Tipične stvari za 30-letnico.

Drugih sprememb ni. Poročila se še nisem, otrok nimam, gub pa tudi ne. #wink-wink

Za naslednjih 30 let si želim, da jih doživim.