Paris, Paris

Pride dan, ko ti nekdo pove, da greš v Pariz. In nato skačeš do stropa in cel dan ne veš, kje se te drži glava.

Pride dan odhoda in upaš, da pretekle zgodbe, ki si si jih zgradil o mestu, niso le lep spomin.

Prideš tja in ugotoviš, da je zgodba resnična. Vse je večje, svetlejše in bolj romantično kot doma. Še temni oblaki izpadejo kot del zgodbe.

Včeraj sem se polna vtisov vrnila iz mesta luči. Stanovala sem v hotelu Best Western blizu Montparnassa. Lokacija je super. Čez cesto je postaja metroja, 200m stran RER vlak. Soseska je polna kavarnic, pekarnic in restavracij, tako da nikoli ni dolgčas. Sobe so čiste in lepe, le malo majhne. Pika na i so hotelska mila in šampončki znamke L'occitane. :D

Redni jutranji obred sta bila Café au lait in croissant, vsakič v drugi kavarnici.

Macronsom se nisem izogibala. Najboljši so bili mali, vanilijevi.

Kosila so bila tipična francoska. Če dovolj dolgo iščeš, najdeš prav ugodne in okusne menuje. Največ možnosti za tak obrok imaš v Latinski četrti ali v okolici Montmartra. V najslabšem primeru ti ostanejo pekarne, ki s sveže pečenimi dobrotami kar kličejo k obisku.

Tudi tokrat sem večino poti prehodila, pri najdaljših razdaljah mi je pomagal metro. Najcenejša varianta je nakup 10 vozovnic, ki stanejo dobrih 13€.

Tokrat sem si prvič ogledala science center La Villette in ugotovila, da je nekaj ur zanj čisto premalo. Še se bom vrnila.

Ušla mi nista niti Pompidou in dobri stari Louvre.

Slednjega sem obiskala tretjič, pa imam občutek, da nisem videla niti polovice.

Možno, da je problem v tem, ker skoraj vedno hodim po isti poti. Začnem pri francoskih slikarjih, ...

... skočim do egiptovskih mumij, ...

in končam pri Napoleonovih doma, kjer še dodatno razvijam nezdravo obsesijo z malim diktatorjem.

Tokrat sem ujela novo občasno razstavo "From Louie XIV to Louie XVI", na kateri so razstavljeni tudi osebni predmeti zloglasne Marie Antoniette. Stekla vitrin sem zarosila.

  

Nakupi so bili dokaj omejeni, ker zanje nisem imela časa.

Obiskala sem Primark, ki je po novem v Parizu ter se sprehodila po Elizejskih poljanah, ki že gostijo adventni sejem. Odtod sem kaj hitro ušla, ker vonj po klobasicah in kuhanem vinu v mojih možganih ni prav hudo Pariški.

Raje sem se izgubila v neskončnih kilometrih Pariških bulvarjev, uličic in osupljivih pogledov.