Frrrrost

A veš tisto, ko se v mrzlem jutru usedeš v avto in naletiš na spodnji prizor.

Ker sem v ukvarjanju z vozilom pravi izmeček, v takem primeru močno zavijem z očmi in se z največjo muko lotim dela. 

Bilo je nekega mrzlega jutra pred dvemi leti, ko sem ob močni zmrzali, z vetrobranskega stekla podrzala le manjšo plast ledu. Odločila sem se, da je vidljivost skozi odprtino dobra in posledično zaštartala na delo.

Ker se je odprtina med vožnjo zmanjševala, me je začela grabiti panika. Steklo sem poškropila z vodo, pomešano z zimskim Vitrexom in močno pognala brisalce. Nastal je še večji hudič. Še preden sem se odločila ustaviti, je avto začelo premetavati. Itak sem končala v jarku ob cesti. Bruke. 

Človek bi pomislil, da me bo zgodba z jarkom izučila. Pa me očitno ni, saj sem se na štorijo spomnila danes, ko sem skozi majhno lino na vetrobranskem steklu zrla na cesto. Je pa res, da v razmerju med Vitrexom in vodo, sedaj prevladuje prvi.