Po dobrih 40 dneh izgubljanja teže ugotavljam, da so stvari, ki jih moram v svojem režimu izboljšati. Pri procesu ne gre le za izgubo teže, temveč tudi za skrb za uravnoteženo prehrano in dobro počutje, brez občutka prisile, saj si želim dolgoročnih rezultatov.
Kot prvo ugotavljam, da premalo pijem. V službi še, doma pa na pijačo popolnoma pozabim.
Predvsem je fino piti veliko vode. Zadnje čase mi po športanju izredno ustrezata kozarček ali dva Cedevite. Itak je okusna, ampak v glavnem sestavljena iz sladkorja.
Dostikrat pozabim na obrok in nato z željo po pospešenem izgubljanju teže, z naslednjim še odlašam. Stvar je slaba, ker stradanje ni ravno motivacijsko, poleg tega pa ravno v takih trenutkih namesto jogurta, napadem omaro s sladkarijami.
Zgodi se, da športam lačna. Pred tekom itak ni fino jesti, ampak stradati pa tudi ne. V takem stanju je ukvarjanje s športom mučno, lahko te obide slabost, motivacija za prihodnje udejstvovanje pa močno pade.
Kdaj pa kdaj zapadem v ovčno stanje. Poslušam kaj je popularno in kaj je "dobro". In se prisilim v hranjenje s stvarmi, ki mi niso všeč. Ta lastnoustvarjena prisila ni dobra in ni potrebna.
Sem človek, ki lahko ves čas je eno in isto. Če mi je všeč, seveda. Zadnjih 14 dni vsako jutro pojem jogurt, za malici pa pomarančo. Ker stremim k pestrosti prehrane, moram najti bolj pisano rutino.
Napakam navkljub, sem v tem tednu shujšala. Za celih 0,1kg. :D
No, največja napaka, ki sem jo zagrešila je tehtanje po praznični nedelji. :D
