Dan ni enak dnevu. So trenutki, ko komaj čakam, da si zavežem superge in pičim na makadam. In so trenutki, ko bi raje umrla, kot sploh odprla izhodna vrata. Zato potrebujem motivacijo, ki me spravi v pogon.
Itak najprej pomislim na postavo, ki se po vztrajnem treningu lepo oblikuje.
Potem si postavim cilj, ki si ga želim doseči. Trenutno je to ne-biti-zadnja na rekreativnem teku Ljubljanskega maratona. In ga morda preteči v času pod eno uro.
Kakorkoli mi gre statistika na živce, uživam v vzpenjajoči se povprečni hitrosti, ki je boljša iz treninga v trening.
Dobra motivacija je tudi prečrtavanje posameznega treninga iz urnika.
Ker tečem v ritmu glasbe, komaj čakam na upload novih komadov. Navadno si novo kompilacijo naložim brez natančnega pregleda. In se pustim presenetiti.
Ob obcestnem obiranju z veseljem zatresem s tazadnjo in uživam v vsej svoji zlobi.
Predvsem pa uživam v pomirjajočem učinku teka.
Super, ni boljšga :)
OdgovoriIzbrišiNo, tole sem pa kar rabila zdaj ... Saj ne da bi se pripravljala za kakšen tek ali kaj podobnega, daleč od tega, ampak vseeno pa že nekaj časa razmišljam, da bi bilo dobro obrisat prah s tekaških superg. Tako da - hvala :)
OdgovoriIzbriši:)
OdgovoriIzbriši