Minuli vikend sem tako kot mnogi izkoristila za jesenski pohod. Če bi ne imela 3kg muskelfibra, bi še danes vzela dopust in odrinila nad greh.
Vreme je idealno za hojo, narava pa tako slikovita, da jo težko zajameš v vsej pestrosti. Ne morem verjeti, da novembra lahko v kratkih rokavih sediš pred kočo in se martinčkaš do onemoglosti.
Moram pa reči, da sem totalno šokirana nad današnjim dojemanjem gora. Sama jih vedno obiskujem za sprostitev, uživanje v neokrnjeni naravi, malo pa tudi za premagovanje same sebe.
Po zadnjih opažanjih je množico ljudi na vrh vršaca gnala ura, pogovori so se vrteli okrog prehranskih dodatkov in tajmingov, nahrbtnike si namesto s suho klobaso obtežijo z utežmi, ker sam klanec pač ni dovolj. Za dva planinca se je hudo forsiranje včeraj končalo z bruhanjem med ruševje. Whatever. Če bi se vsaj zaradi prevelike doze sadjevca.
Moje vodilo za 46. teden v letu je :
Ni komentarjev:
Objavite komentar