Zadnji prostor na svetu, kjer bi bila sposobna delati, je knjižnica. Še kirurg bi bila lažje, pa ob ranah padam v nezavest. Preprosto nimam funkcije "mute". Pa se trudim, res se.
Če mi kaj ne pade na tla, mi laptop začne spuščati čudne zvoke ali pa se oglasa želodec. Tudi, če glasov ne zaznam sama, jih začutim ob ledenih pogledih sočitalcev.
Zadnjič sem šla še stopnjo dlje. Iskala sem kakšno angleško kriminalko v stilu Dana Browna. Ob sosednji polici, je brskaril nek stric. Močno sem mu šla na živce, saj je bilo moje iskanje dolgo in ropotajoče. Nisem in nisem našla primerne knjige. A glej ga zlomka! Na koncu police je bil zapuščen kupček kriminalk. Vzela sem jih in pregledala. Tri izmed petih so mi bile všeč, zato sem jih kar vzela.
Za hip sem jih še odložila na poličko, da sem preverila, če imam s seboj izkaznico. Takrat pa pride
rdeč-v-glavo tip, jezno pograbi tiste tri knjige in odvihra po stopnicah.
Upssss.
Vsaj pohvaliva se lahko, da imava isti okus. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar