San Gimignano

Ko se mi nek kraj vtisne v spomin, lahko razmišljam le še o povratku. Tako se je zgodilo z idilično Toskano, ki sem jo po desetih letih ponovno obiskala. Prvotni namen je bil sicer obisk Firenc, a nisem mogla mimo najlepšega mesta, San Gimignana.

Mesto se nahaja 50 kilometrov južno od Firenc in je srednjeveški biserček regije. Znano je po stolpih, ki se dvigajo iz mestne silhuete. Izmed nekdanjih sedemdesetih jih je ostalo še trinajst.

Že sam sprehod po mestu je prava paša za oči, ušesa in nosnice. Iz kavarnic se vije vonj po sveže spraženi kravi iz restavracij pa omamni vonji italijanske kuhinje.

Na obeh straneh uličic se nahajajo trgovinice z ročno izdelanimi produkti,...

... spominki ...

... in lokalnimi delikatesami.

V centru se nahajata dva strašna muzeja. 

Eden izmed njih je muzej tortur. Deviški pas v Robinu Hoodu izpade mnogo bolj romantično kot v kruti realnosti.

Drugi je muzej smrtne kazni.

Človek se ob razstavljenih eksponatih resnično zamisli nad človeško sprevrženostjo.

Zaključek ogleda je bil bistveno prijetnejši.

V mestu se nahaja Gelateria Dondoli. Lastnik je večkratni svetovni prvak v pripravi najboljšega sladoleda.

Po temeljiti poglobitvi vanj lahko potrdim, da je res najboljši.

Aprilskemu vremenu in šestim uram vožnje navkljub lahko rečem, da je San Gimignano mesto, vredno obiska. Še se bova srečala.