A veš tisti vonj po barvi, ki ga čutiš še nekaj dni po odhodu pleskarjev? Občutek, da bo svežina belih sten trajala v neskončnost ...
Odločila sem se, da bom prva, ki bo v novi službeni kuhinji skuhala kavo. Vzamem kafetiero in komaj čakam, da sodelavce razveselim s perfektno kavo. Kafetiere sicer že nekaj let nisem uporabljala, a to je kot vožnja s kolesom, ...
Nalijem vodo, dodam kavo, ploščo nastavim na 9-tko in čakam.
In čakam.
In dočakam.
Dočakam eksplozijo kave, ki se je zgodila v stotinki sekunde. Porabila sem nekaj minut, da sem dojela, da so snežno bele stene prejele porcijo kofeina.
Drgnjenje z mokro krpo ni bilo v pomoč, pomagalo je šele urgentno posredovanje pleskarja, ki je tokrat priporočil pralno barvo. Jaz pa v jok pa na drevo. :S
V poduk: Eksplozijo sem (dobesedno) zakuhala s tem, da sem kavo (bistroumno) vsula v vodo.
Ja, vem no. Bučman na kvadrat. :S
Ni komentarjev:
Objavite komentar