Če mi kdo poda moder nasvet, se ga držim. Prehlad sem torej, nazadnje zatirala z ingverjevim čajem. Z litri ingverjevega čaja. Celih osem ur v službi. In z golido pred odhodom. Prišla sem domov in si pred pranjem zob na hitro skuhala še eno dozo. Ker sem bila v naglici, pred odhodom k zobozdravniku nisem šla na WC. Le kdo misli na take trivialne zadeve?
Ko sem prišla v avlo sem ugotovila, da bi bilo res bolje, če bi šla. "Eh", sem si rekla. "Saj bom hitro na vrsti". Ko sem vstopila v čakalnico, se mi je pred očmi naredila tema. Ljudi je bilo več, kot v soboto na tržnici. "Eh", sem si zopet rekla. "Če bo vsak opravil v desetih minutah, bom na vrsti v doglednem času."
Pa sem čakala in čakala in čakalaaaa... Sprva je bilo vzdržno. Ko se je nadlega stopnjevala, sem iz torbice vzela knjigo in brala. Po pol ure sem presedlala na brskanje po Facebooku. Pa ni delovalo. Končno je ven prišel prvi pacient.
Po nadaljnjih nekaj deset minutah sem ugotovila, da bi morda res lahko šla poiskat WC. Ammmmpak... potem bi se zagotovo kdo vrinil. Res nisem bila pri volji za zapenjanje z upokojenkami. Vedno popušim na celi črti. Po nadaljnjih nekaj deset minutah sem vseeno šla.
Našla sem ga dokaj hitro. Pokljukam in ugotovim, da je zaklenjen! WTF??? Ob strani vidim napis, da ključ dobim na recepciji. Zopet WTF, ker recepcije ni. Sprehajam se po stavbi, a kot nalašč nikogar, nikjer. Grrrr.
Ko se vrnem v čakalnico, sem kar hitro na vrsti. Razveselim se dejstva, da ne bo veliko dela, ker bo zgolj na hitro popravila majhno luknjico v sprednjem zobu. No, res jo je popravila. V tričetrt ure in brez injekcije. Vedno, ko je v roke prijela sveder, se mi je utrnila solzica. Pa ne od bolečine...
Ko je zaključila, sem, kar so me nesle noge, stekla v avto in se zapeljala v bližnji nakupovalni center. Ob teku po hodniku sem gledala v tla, da slučajno ne bi koga srečala, ki bi me, bognedaj, spravil v smeh.
Uvid tedna: Ko greš od doma, pojdi na WC. Še posebej, če se ti mudi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar