V resnici sem dokajšen flegmatik. Iz tira me navadno vrže le kopica zoprnih dogodkov, strnjenih v en dan, ko se na koncu res vprašaš, kateremu demonu si se zameril. Eden izmed takih dni se je zgodil prejšnji teden. Ponovil se je naslednji dan in še naslednji dan. Ker sem imela želodec že čisto pre-stresen, sem ugotovila, da tako ne gre naprej.
Odločila sem se, da bom postala zen. Ko sem prišla iz službe, sem si ustvarila meditativni ambient. Prižgala sem sveče,...
...in na Youtube-u poiskala zen posnetek.
Začela sem z dihalnimi vajami in umirjanjem....
...in preprostim uživanjem ob zvokih narave.
Dokler po štirih minutah in pol, ob žuborenju potočka nisem mogla razmišljati o ničemer drugem, kot o odhodu na toaleto.
Čez noč očitno še zen ne moreš postati.
Tudi sama zadnje dni zivim perecej stresno, mogoce pa meni uspe cez noc postati zen ,sporocim napredke :)
OdgovoriIzbriši