25 september, 2012

Zzzzzzumba

Nikoli si nisem mislila, da bom udeležena na Zumba vadbi. Zakaj?

1. Ne znam plesat.
2. Sem štorasta.
3. Sem ful štorasta.
4. Šport je zame tek, kolesarjenje, košarka,...
5. V družbi stotih žensk se počutim ogroženo.

No, pa sem vseeno šla. In niti ni bilo tako slabo. Vsaj zame ne. Resda je desna soseda danes rahlo modričasta, ker sem jo parkrat pošteno mahnila. Bo naslednjič vsaj vedela, kam naj se ne postavi.


Vsako jesen sem v dilemi, kako zimo preživeti čimbolj migajoče. Lani sem se odločila, da se bom aktivirala kar sama (tek, hribi, bordanje,...). Pa se nisem dovolj. Očitno ne. Indikator tega so kavbojke, ki so mi spomladi že rahlo onemogočale prekrvavitev. 

Letos sem se torej odločila za Zumbo. V resnici mi je malo nerodno, izven ritma skakljati v množici dam, ampak je bilo prav fino. Koreografijo sem izvajala na 30%, ker gena za to pač nimam. Po nasvetu vaditeljice sem pač plesala in skakala "na ful". Glede na rdečico obraza in muskelfiber v trebuhu, je bila vadba uspešna.  


Še bom šla na Zumbo. Všeč mi je, ker je energična in ker se odlično razmigaš. Predvsem trebušni del. V določenih trenutkih sem res mislila, da bo moja maternica nekam odletela.

Oblekla sem se totalno narobe. Oblačila za Zumbo so živih barv in predsem comfy, comfy. No, z nakupom le teh bom še malo počakala, če me Zumba volja slučajno mine.






Ni komentarjev:

Objavite komentar