Sem govorila z najstnikom. Pa pove, da je utrujen. Pa ga vprašam, kaj je počel? Pa pove, da nič. Da so ga ženske vlekle v BTC. In ga vprašam, če je vsaj kaj dobil? Pa pravi, da samo ene superge, dvoje kavbojke in dve majici, ker mu je vse ostalo premajhno in nekaj pač rabi za v šolo... Pa opazujem drugo mularijo. Bleščeče bele superge, nove majice in kavbojke.
Očitno se ni nič spremenilo. Tudi v naših časih je bila najlepša stvar začetka novega šolskega leta, da sem končno izprosila tiste najkice, ki so jih imele tavelike frajerke.
Lepa stvar so bili tudi novi zvezki, ki so še dišali po tiskarni. Iz njih so kukali idoli, ki so nam lepšali šolsko leto. No, do junija so bili že preteklost. Prišli so novi zvezdniki, starim pa smo ob dolgočasnih urah risali brke, gube in gnile zobe.
Če je ostalo tudi ovijanje učbenikov, ne vem. Zelo kulsko se mi je zdelo, dolgočasno Berilo oviti v kak lep papir, ki sem ga skozi leto še krasila s srčki in ostalimi čečkarijami.
Šola pa prav hitro postane resna zadeva. Vsem otrokom in dijakom želim, da bi jih vonj po novem in razburljivem spremljal čim dlje v šolsko leto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar