08 maj, 2013

Odprtih vrat


Ne vem kako je to sploh možno, a kjerkoli se gibljem ni ločenih toalet. Tega sem se v resnici kar navadila. Nikakor pa se ne morem navaditi parih svobodnjakarjev, ki kraljujejo po teh prostorih. Je res tako težko zakleniti vrata? 

Najraje vidim, da v ponedeljkovem jutru privihram v WC in z vso silo, z vrati v zadnjico zabijem možakarja, ki ne zna zakleniti vrat. Višek tega dogodka je, da je možakar dobro glavo manjši in imam čez ramo lep razgled na stvari, ki si jih res ne želim videti. Da ne govorim o srečanjih na hodniku, ki so po takem dogodku še teden dni nelagodna.


Dragi moški. Toplo vam polagam na dušo, da se v WC-ju zaklepate, saj to ni mesto in trenutek, ko bi si vas želele podrobno pregledati.

Ni komentarjev:

Objavite komentar